Lisica je rekla: Zdaj veš, zakaj je tvoja vrtnica edina na svetu.
In mali princ je dejal vrtnicam: Navaden popotnik bi mislil, da ni razlike med vami in mojo vrtnico. Toda imenitnejša je, kot ve vse skupaj, zakaj ona je tista, ki sem jo zalival, ona je tista, ki sem jo pokrival, ona, ki sem jo varoval pred vetrom. Zakaj ona je tista, zaradi katere sem uničil gosenice (razen dveh ali treh, da bi se iz njih razvili metulji). Zato, ker je ona tista, ki sem jo čul pritoževati se ali se bahati, včasih pa tudi molčati. Dragocena je zato, ker je moja.
Ljudje ne vidijo lepote tega sveta, ker jih slepijo njihove strasti in napake
zato so drug od drugega bolj oddaljeni kot zvezde.
Ne vzamejo si časa, da bi sploh kaj spoznali.
Pri trgovcih kupujejo kar izgotovljene predmete.
Ker pa ni trgovcev, ki bi prodajali prijatelje, ljudje nimajo več prijateljev.
Lisica je rekla malemu princu:
“Za zdaj si zame samo majhen deček, čisto tak kot sto tisoč drugih majhnih dečkov. In jaz te ne potrebujem. In ti mene še manj.
Zate sem samo lisica med sto tisoč drugih lisic.
Če pa me udomačiš, bova drug drugega potrebovala.
Ti boš zame edini na svetu. Jaz bom zate edina na svetu.”
Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.
Ne pride daleč, kdor gre kar naravnost…
Vsi odrasli so bili najprej otroci. Toda le redki od njih se tega spominjajo.
Mnogo težje je soditi sebi kot drugim. Če uspeš soditi sebi, pomeni, da si pravi modrec.
Od vsakogar smeš zahtevati le to, kar zmore.
Ljudje negujejo pet tisoč vrtnic v enem samem vrtu …
in ne najdejo v njem, kar iščejo…
In vendar bi tisto, kar iščejo, lahko našli v eni sami vrtnici, v enem samem požirku vode…
Kdor se pusti udomačiti, naj ve, da bo nekoč jokal.
“Ljudje so to resnico pozabili,” je rekla lisica.
“Toda ti je ne smeš pozabiti. Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil. Odgovoren si za svojo vrtnico …”
“Odgovoren sem za svojo vrtnico …
” je ponovil Mali princ, da bi si zapomnil…
Naj gre za hišo, zvezde ali puščavo … tisto, kar jih naredi lepe, je nevidno.
Skrivnost je zelo preprosta: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.
Besede so izvir nesporazumov.
Ljudje ne vidijo lepote tega sveta, ker jih slepijo njihove strasti in napake; zato so drug od drugega bolj oddaljeni kot zvezde.
Če kdo ljubi cvetico, ki je edina med milijoni in milijoni zvezd, je srečen, da le oči upre v zvezde.
Preberite si tudi:
