Zimski solsticij

Zimski solsticij je v preteklosti smatrali kot konec starega in začetek novega leta. V naravi se namreč kaže kot najkrajši dan, ki mu sledi najdaljša noč. To se zgodi dvakrat na leto. Enkrat na severni …

sončni obrat

Zimski solsticij je v preteklosti smatrali kot konec starega in začetek novega leta. V naravi se namreč kaže kot najkrajši dan, ki mu sledi najdaljša noč. To se zgodi dvakrat na leto. Enkrat na severni in enkrat na južni polobli. Na tej polobli je zimski solsticij dan z najkrajšim obdobjem dnevne svetlobe in najdaljšo nočjo v letu. Nasprotje zimskega solsticija je poletni solsticij, ki je običajno 20. ali 21. junija.

Na zimski solsticij sonce zelo zgodaj zaide, navadno dokaj hitro po četrti uri. Po tem dnevu pa se dan ponovno začne daljšati in ravno zato so naši predniki verovali, da je to edini pravi pričetek novega leta. V preteklosti je bil solsticij pomemben tudi za spremljanje napredka letnih časov. V prvih mesecih zime je bilo pogosto pomanjkanje hrane, ki je trajalo vse od januarja do aprila. Od junija do oktobra so v srednjem veku prirejali različna slavja, saj je bilo hrane v izobilju.

Čeprav so starodavne navade v večini prešle že v pozabo, se v zadnjih letih obeležuje tudi to, kar so slavili naši predniki. Zimski solsticij, ki nastopi 21. decembra je zagotovo tudi eden izmed običajev, ki ga moramo znova obeleževati. Različne civilizacije in narodnosti so skozi zgodovino na različne načine merili in praznovali solsticij.

Kako so v preteklosti praznovali zimski solsticij

V današnjih dneh je praznovanje zimskega solsticija najbolj ostalo v koreninah Norvežanov. Tam so bili nekdaj naseljeni Kelti, ki so vsako leto praznovali. Ostanki tega praznovanja so še danes vidni, saj imenujejo ta praznik Jul, kar pomeni krog.

Krog nakazuje na nekaj, kar se je zaključilo in se bo ponovno začelo. Torej je zimski solsticij zaključek starega leta in začetek novega. V Keltski kulturi je ta praznik še toliko bolj pomemben, saj na severu pozimi skoraj ne vidijo sonca. In ker so naši predniki izjemno častili in slavili Sonce, saj je pomenilo vir življenja, lahko popolnoma razumemo njihovo navezanost na zimski solsticij.

Zimski solsticij počisti poti in da priložnost novemu

Že po starodavnem verovanju je zimski solsticij prinašal nove stvari, ,i so jih ljudje vedno z veseljem pričakovali. Praznovanje zimskega solsticija so razumeli kot priložnost, da se za trenutek ustavijo in mirno pretehtajo preteklo leto, da ga lahko pravilno ovrednotijo in pomislijo, kaj se jim je zgodilo dobrega in slabega.

Poleg tega pa so ta dan pogledali tudi v prihodnost, v novo leto, ki prinaša veliko novih in pozitivnih stvari. Ker so zimo dojemali kot čas mirovanja narave, so se zavedali, da se mora tudi človek umiriti in pretehtati svojo notranjost. To je velikokrat najtežje opravilo, ki ga moramo storiti. Vsekakor pa lahko od sedaj naprej zimski solsticij tudi mi poizkusimo doživeti tako, da se zazremo vase in v svoje slabosti.

Le tako nam bo zimski solsticij lahko prinesel nekaj dobrega, saj bomo tehtnem razmisleku, lahko bolje uvideli, kjer so naše napake in kako se lahko izboljšamo. Le tako bo novo leto po zimskem solsticiju, prineslo obilo dobrega. Zimski solsticij je lahko novo rojstvo za nas ter za naše bližnje.

Leave a Comment