Mononukleoza

Mononukleoza se imenuje tudi bolezen poljuba

Če vam je pojem mononukleoza povsem neznan, potem niti z ugibanjem ne boste mogli ugotoviti, kaj je to. Zveni kot vrsta bolezni, kar tudi je. To je virusna bolezen, ki jo v večini primerov – v 90 % – povzroča virus, ki se imenuje EBV ali Epstein-barr virus. Lahko se pojavi pri vseh generacijah ter obeh spolih. Praviloma pa se mononukleoza najpogosteje pojavi pri predšolskih ter šolskih otrocih in mladostnikih, in sicer med 15 in 25 letom.

Mononukleoza je vrsta bolezni, ki se prenaša kapljično. Virus je v zunanjem okolju nestabilen. Ravno zato bi morali imeti z okuženo osebo tesen stik, da bi se nalezli. Ravno zato bolezen imenujemo tudi bolezen poljuba.

Prenašanje mononukleoze z dotikom rok

Mononukleoza se najpogosteje prenaša z dotikanjem rok ter preko igrač, ki so bile v stiku s slino okužene osebe. Do petega leta starosti za prvo infekcijo EBV zboli kar 50 % otrok. Zgodnji prenos bolezni v dobi otroštva je zlasti značilen za nižje socialno ekonomske skupine in na lokacijah, kjer se zbira večja množica ljudi.

Po okužbi z virusom se prvi znaki pojavijo nekje po 4 do največ 6 tednih. Ta to vrsto bolezni je značilno povečanje limfnih kanalov v človeškem organizmu. Najpogosteje je to značilno za vratni predel. Pokaže se kot vnetje žrela, bolečinami v grlu, povišano telesno temperaturo, ki je praviloma višja od 39 stopinj Celzija. Ne nazadnje je možno celo povečanje vranice in jeter.

Simptomi mononukleoze

Mononukleoza je znana tudi po tem, da so včasih njeni simptomi lahko povsem netipični oziroma blagi. Še najbolj na primer spominjajo na prehlad. Telesna temperatura se sicer malo poviša, a je precej dolgotrajna. Čim mlajši je otrok, manj tipični so simptomi oziroma znaki mononukleoze.

Povišana telesna temperatura najpogosteje traja nekje od 7 do 10 dni. Ko temperatura prične padati, se posledično normalizira še vneto grlo. Simptomi postopoma začnejo povsem izginjati. Otroci so v času okužbe precej utrujeni.

Postavitev diagnoze

Diagnoza za mononukleozo se postavi na podlagi klinične slike ter pregleda pacienta, in sicer s pomočjo testov v laboratoriju. Mononukleoza se pri sicer zdravih ljudeh zdravi simptomatsko. To pomeni, da se poskuša čim bolj lajšati simptome bolezni.

Pri zdravljenju je torej potrebno primerno znižati telesno temperaturo, popiti dovolj vode, izjemno pomemben je tudi kakovosten počitek. Čisto mirovanje je posebej zaželeno pri vseh tistih bolnikih s povečano vranico. Še tako majhna travma lahko namreč povzroči, da vranica poči.

Sicer pa tisti, ki se dobro počutijo in jih mononukleoza ni preveč zdelala, lahko povsem normalno hodijo v službo ali v šolo oziroma vrtec. Več kot 90 % obolenj s tovrstno boleznijo je povsem nenevarnih. Večina obolelih se po največ štirih tednih lahko brez skrbi vrne k svojim vsakodnevnim obveznostim in aktivnostim.

Čeprav mononukleoza torej v večini primerov ni nevarna bolezen, pa je dobro, da jo dobro poznamo ter tako vemo tudi, kakšni so tipični simptomi, oziroma na kaj je treba paziti, da se ne okužimo. Če občutimo simptome tovrstne bolezni, pa moramo vsekakor obiskati zdravnika, da nam pomaga lajšati simptome.

0 Komentarji

Oddaj komentar

Bi se tudi ti pridružil/-a debati?
Veselimo se tvojih komentarjev.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja